Tadej Pogačar spet kot James Bond? (VIDEO)

Tadej Pogačar Jonas Vingegaard Peyragudes

Fotografija iz zaključka na Peyragudesu leta 2022. Foto: Profimedia

Medtem ko kolesarji na dirki po Franciji šele danes, na francoski državni praznik, zaključujejo s prvim tednom, mi že pogledujemo v drugega. Ta prinaša veliko več gorskega dogajanja, v petek pa tudi netipični, a zelo zahteven kronometer s ciljem v kraju, na katerega ima Tadej Pogačar lepe spomine.

Čeprav bo prva prava gorska etapa na sporedu šele danes v 10. etapi, pa letošnja izvedba dirke po Franciji ni razočarala niti v prvem tednu. In če se bo trend nadaljeval, lahko podobno zgodbo pričakujemo tudi v naslednjih dneh, ko bo trasa končno zavila tudi v prave gore – najprej v Pireneje, nato pa še v Alpe.

Po torkovem dnevu premora sledi v sredo tranzicijska in ravninska etapa v okolici Toulousa, četrtek pa prinaša klanec, na katerem je Jonas Vingegaard pred tremi leti dokončno potrdil prvo skupno zmago na Touru. Na pirenejskem velikanu Hautacamu je takrat še drugič na dirki zlomil Tadeja Pogačarja in potrdil rumeno majico.

Pred tremi leti je slovenski šampion največ časa izgubil na tisti znameniti etapi pred Galibierja na Col de Granon, kljub izgubi več kot dveh minut na 11. dan dirkanja pa ni obupaval, temveč je poskušal vrniti udarec. To mu je uspelo dan pred omenjenim Hautacamom, ko je dobil 17. etapo od Saint-Gaudensa do Peyragudesa.

V pirenejskem smučarskem središču, ki mu je večno slavo dal prizor iz filma Jamesa Bonda Jutri nikoli ne umre (ang. Tomorrow Never Dies) iz leta 1997 na tamkajšnjem gorskem letališču oziroma altiportu, smo sicer zaključek dirke po Franciji do zdaj videli trikrat.

Prizori iz Jamesa Bonda:

Prvič je karavana tja zavila leta 2012, ko se je velike zmage na brutalnem zaključku veselil Alejandro Valverde s samostojno akcijo in napadom 35 kilometrov do cilja. Takratni nosilec rumene majice in poznejši zmagovalec dirke Bradley Wiggins pa je ob pomoči Chrisa Frooma zasedel tretje mesto in obdržal lepo prednost pred rojakom in ekipnim kolegom (+2:05).

Vzpon na stičišču dveh francoskih departmajev, pirenejskega in garonskega, je Tour naslednjič pozdravil leta 2017. Zmage, svoje četrte na francoski pentlji, se je veselil domači junak Romain Bardet, ki je premagal Rigoberta Urana in Fabia Aruja. Italijan je, ob velikih težavah Frooma na zadnji ‘rampi’, kar malce nepričakovano oblekel rumeno majico po 12. etapi. Kot se je izkazalo, le za kratek čas, na koncu je bil v Parizu spet najbolj nasmejan Britanec.

In zdaj k že omenjenemu slavju Tadeja Pogačarja. Čeprav se je dirka po obisku Alp že zdela odločena, slovenski šampion pred tremi leti vseeno ni obupal. Poskušal je streti danskega tekmeca, a se Vingegaard ni dal. Po ulovljenem begu smo videli kar medsebojni boj za dnevno slavje, ki je na koncu pripadel kapetanu Emiratov. Velika rivala sta bila tisti dan občutno boljša od konkurence, saj je tretji Brandon McNulty zaostal več kot pol minute, vsi ostali pa več kot dve minuti! Za Pogačarja je bila to tretja etapa na takratnem Touru, a po novi izgubi časa dan pozneje se je moral na koncu v Parizu zadovoljiti z drugo stopničko.

Zdaj pa k petku: če je Peyragudes, ki na najvišji točki meri 2240 metrov nadmorske višine, trikrat do zdaj gostil boje mož na moža, nas ob koncu tedna čaka prav poseben kronometer. Gorska vožnja na čas bo dolga zgolj in samo 10,9 kilometra, začela pa se bo v Loudenviellu. Kolesarji bodo lahko ‘uživali’ v treh kilometrih ravnine oziroma celo rahlega spusta, preden bodo začeli zahteven klanec.

Osem kilometrov mučenja s povprečnim naklonom 7,8 odstotka, pri čemer najtežje pride prav na koncu. Altiport 007 v manj kot kilometru zaključka ponuja 13-odstotni naklon, vmes pa je celo odsek, ki doseže 16 odstotkov!

Pogačar ima z gorskimi kronometri na Touru mešane izkušnje. Leta 2020 je na tistem zloglasnem do La Planches des Belles Filles za skoraj dve minuti ugnal Primoža Rogliča in prišel do prve zmage na Touru, leta 2023 je v začetku zadnjega tedna na trasi od Passyja do Comblouxa skoraj toliko zaostal za Vingegaardom in izgubil upe na rumeno majico. Kako bo tokrat?

Peyragudes je sicer etapo gostil tudi na dirki po Španiji. V 15. etapi Vuelte 2013 se je čezmejnega obiska veselil Francoz Alexandre Geniez. Videli pa smo tudi že kronometer s ciljem na vrhu altiporta – na dirki Route de Sud nižjega ranga se je tako v uri resnice kot v skupnem seštevku veselil David Moncoutie.

Veselje Genieza na Peyragudesu leta 2013. Foto: Profimedia